Bela
Jan Plestenjak
bela kot sol tvoj poljub odpre mi staro rano ki ni mi dovolila da bi ljubil bela kot sol sprala z nje boš strah da vse lepo na koncu bi izgubil bela kot sneg stopi se na zemlji ki je spala le enkrat zacveti najlepša roža stopi se da njej boš vodo dala bela kot roža ki na mojem grobu bo dišala ko bo tujec zlate črke bral čisto tiho mu bo šepetala on ni mrtev on je ljubil bela kot sol bela kot sneg bela kot