Dan veličasten nad gorami modrina
visoko na nebu orel se pne
spokojno počiva pod njim vsa širjava
mogočni gozdovi klanjajo se
Ostro oko nad kraljestvom opreza
nad jaso pa nekaj mir mu skali
jezdec v diru po poti se spušča
ranjen iz boja proti domu hiti
V bitki obležali so bratje njegovi
le on se je rešil da dom posvari
v noči premagal je širne gozdove
opešan v močeh tam ob stezi leži
- nagovor:
"daj ponesi ta klic, do mojih ljudi
reši naš rod" zdaj ptici veli
žarki prodrejo skozi vejevje
orel se vrne zopet nad kraj
deklica majhna tam zvončke nabira
na mestu nesrečnem zdaj spet je raj
