Ko ena kaken dan po svoje gre drugam,
Kar pae mi, da zase asa mal imam,
Vendar priznam, da takrat prav ni ne samevam.
To ne pomeni, da pri meni je e kdo,
Doma sem isto sam, spodobi se, da je tako.
Le s spomini obdan mal brkljam
In preteklost pogrevam.
Ko prebiram pisma, ki prejel sem jih neko,
Najve od mame, ki v skrbeh je zame,
Ker sem moral pro,
Pa od prijatlov, nekaj pisem od deklet,
Ki zdaj so dame srednjih let.
Mladost pozdravlje me s pa-pa,
Pa sploh ne vem kdaj je odla,
Je pa tako, ne more n' za to,
Da slej ko prej odide.
Tudi jaz ji vzklikam le pa-pa,
Lepo, da si z menoj bila,
Po svoje pa lepo je tudi to,
Kar za tabo pride.
Ko ena kaken dan po svoje nekam gre,
Kar pae mi, tud ona to e dobro ve,
Zato v ali ree:
